Nedelja bo zanimiva za nogometno publiko, saj se igrata tekmo med sabo Barcelona in Real Madrid. Barcelona v letošnji sezoni sicer še ni izgubila, a ne kaže več tako suverenih predstav, odkar je njeno klop zapustil Pep Guardiola. Za Real pa sem letos dobil občutek, da zanj sploh ni pomembno, kako igra proti drugim ekipam v zame smešnem španskem prvenstvu ((Ne odobravam delitev denarja od TV pravic med španskimi klubi, kjer večinoma denarja pobereta ta dva kluba.)), za tekme proti Barceloni po novem prikažejo najboljši nogomet, kjer je motivacija na visoki ravni.

Že dolgo pa ne navijam za nobeno od moštev, sem pa proti enemu od njih. Proti Barceloni. Na zadnji prvenstveni tekmi v nedeljo so pokazali, zakaj jih ne maram – zaradi simuliranja in teatralnosti. Četudi je bil rdeči karton igralcu Seville Garyju Medeli pravilno dosojen pa me v oči bode reakcija njegove žrtve, Cesca Fabregasa, ki je po sekundi po trku teatralno umaknil nekaj korakov nazaj, da sem dobil občutek, kot da je dobil zelo močan udarec.

Če me v nedeljo po kakšnem naključju vidite, da se veselim med El classicom, je to zato, ker gre Barceloni slabo in ne, ker Real zmaguje. Vem, da bodo nekateri sedaj takoj skočili na noge (“Kak navijač pa si!”), a to je iskrenost.