Po prvem polčasu med Albanijo in Slovenijo sem bil tako slabe volje nad našim zaostajanjem za Albanijo z 1:0, da sem preklopil na tekmo med Nemčijo in Švedsko. Ta odločitev se je na koncu izkazala za zmagovalno, saj mi slovenske kalvarije v Tirani ni bilo treba še naprej trpeti in pa bil sem priča neverjetnemu povratku Švedov med žive, ki so v 55. minuti tekme zaostajali že s 4:0, do končnih 4:4. Rezultat je v zadnjih sekundah sodnikovega podaljška dosegel Rasmus Elm. Nemcem seveda en poraz ne bo škodil (saj so pred to tekmo imeli popoln izkupiček), a zanimivo je to, da so Švedi v drugem polčasu zelo dobro izkoristili verjetno edino šibko točko Nemčije – obupno obrambo (taista obramba je na primer prejela 2 gola na zadnjem Evropskem prvenstvu na Poljskem in Ukrajini proti izrazito defenzivnim Grkom) – s hitrimi protinapadi. Zanimivo bo še, kako (če sploh) bo Nemčija zakrpala velike luknje v obrambi. Velike reprezentance bodo vedno znale izkoristiti manjko nasprotnika (to je Nemčiji lepo demonstrirala Italija na že omenjenem Evropskem prvenstvu, kjer so protinapadi kar deževali in smešili njeno obrambo).