V četrtek je bil dan za planinski pohod. Kam bomo šli smo se odločili na podlagi časopisnega članka Poletno razkošje z kislim mlekom in žganci iz zadnjega NeDela, ki opisuje Pokljuko, postanek na planini Zajavornik, kjer imajo novo pridelovalnico sira, povpraševanje pa je veliko, da najstarejši sir zori le dobra dva tedna.

Naš planinski pohod se je začel na parkirišču severno od planine Zajavornik, od tam smo nato krenili na sever, kamor je kazal kažipot za planino Lipanca (tu se nahaja tudi znana Blejska koča), do katere je približno 1 uro nezahtevne hoje. Polovica ure je pot ravninska, druga polovica pa predstavlja malo vzpona po kolovozu.

Blejska koča (1630 m) je izhodišče za vzpon na kar nekaj vrhov: Debela peč, Lipanski Vrh, Viševnik, prek nje pa je možno priti do drugih planinskih postojank (Vodnikov dom na Velem polju, Kovinarska koča v Krmi, planinska koča Jeseniško-Bohinjskega odreda na Uskovnici). Mi smo imeli v načrtu vzpon na Lipanski vrh, do katerega je možno priti po dveh poteh. Za vzpon do njega pa smo izbrali težjo pot (preko vrha Mrežice), ki je v nasprotju z opisom v vodiču, ki smo ga imeli za referenco, kar zahtevna, saj je strma in posuta s skalami, na vrhu pa je pot obdana z jeklenico. Traja približno 1 uro.

Sestop z Lipanskega Vrha (v smeri Debele peči) je nezahteven in v 1 uri smo bili spet nazaj pri Blejski koči. Do avta smo se vrnili polovico po isti poti, po kateri smo prišli, polovico poti pa drugi poti (po makedamski cesti).

Za konec smo obiskali še planino Zajavornik, kjer smo naročili sir in ob pogovoru z oskrbnikoma izvedeli marsikaj zanimivega v povezavi s planino.