Idejo za to knjigo sem najprej dobil iz revije Bukla, nato se je o njej pojavil tudi prispevek na novičarskem portalu MMC RTV SLO. V našem medijskem prostoru je verjetno letos dobila publiciteto zato, ker je letos prvič dobila slovenski prevod. Knjiga je sicer izšla že leta 1959, postala klasika žanra – o tem priča tudi podatek, da je bila 2 leti po izidu vključena v obvezno branje ameriških šolarjev in to ostala vse do danes.

Ko sem se lotil branja knjige, nisem vedel nobenega ozadja o knjigi (razen kdo je avtorica in da knjiga spada pod grozljivke), ampak kot je pri meni pogosto, me je pritegnil naslov. Po nekaj prebranih straneh sem dobil asociacijo na Netflixovo TV serijo iz leta 2018, “The Hauting of the Hill House”. Poleg koncepta zastrašujoče hiše si nekateri liki obeh stvaritev namreč delijo enaka imena (Eleanor, Luke, Theodora, gospa in gospod Dudley). In res, v opisu knjige na platnicah je omenjen originalni naslov ter podatek, da je po njej nastala tudi omenjene serija. A po prebrani knjigi lahko rečem, da se podobnosti med stvaritvama tudi končata pri že omenjenih podobnosti. Velik plus za ustvarjalce serije.

Odlomek iz knjige, ki je vzet iz samega uvoda in se mi zdi napet začetek zgodbe:

Hiša med hribi se je, neprisebna, v samoti naslanjala na okoliške hribe in v sebi kopičila temo. Tako je stala že osemdeset let in bo nemara obstala še nadaljnjih osemdeset. Zidovi v njej so se peli navzgor, opeka se je lično držala opeke, tla so bila trdna, vrata pa preudarno zaprta. Med lesom in kamenjem hiše med hribi je ždela tišina, in kar se je kradlo po njej, se je kradlo v samoti.

Z istimi besedami se zgodba tudi konča, kar namiguje na to, da dogodki opisani v knjigi za hišo med hribi niso bili nič novega in da bo svoj obstoj nadaljevala po ustaljenem ritmu kot pred tem.

Ali hiša zares straši? Težko je reči, saj je stil pripovedovanja več ali manj omejen na Eleanor, ki ima resne psihične težave – izrazito egocentrična in podvržena k hitrim, neresničnim zaključkom. Tako nezanesljivo pripovedovanje bralca pri analiziranju zgodbe zmede in ne ve, ali hiša zares straši ali pa se zgodba dogaja na primer v Eleanorini glavi v kakšnem psihiatričnem oddelku.