Nedelja bo zanimiva za nogometno publiko, saj se igrata tekmo med sabo Barcelona in Real Madrid. Barcelona v letošnji sezoni sicer še ni izgubila, a ne kaže več tako suverenih predstav, odkar je njeno klop zapustil Pep Guardiola. Za Real pa sem letos dobil občutek, da zanj sploh ni pomembno, kako igra proti drugim ekipam v zame smešnem španskem prvenstvu ((Ne odobravam delitev denarja od TV pravic med španskimi klubi, kjer večinoma denarja pobereta ta dva kluba.)), za tekme proti Barceloni po novem prikažejo najboljši nogomet, kjer je motivacija na visoki ravni.
Že dolgo pa ne navijam za nobeno od moštev, sem pa proti enemu od njih. Proti Barceloni. Na zadnji prvenstveni tekmi v nedeljo so pokazali, zakaj jih ne maram – zaradi simuliranja in teatralnosti. Četudi je bil rdeči karton igralcu Seville Garyju Medeli pravilno dosojen pa me v oči bode reakcija njegove žrtve, Cesca Fabregasa, ki je po sekundi po trku teatralno umaknil nekaj korakov nazaj, da sem dobil občutek, kot da je dobil zelo močan udarec.
Če me v nedeljo po kakšnem naključju vidite, da se veselim med El classicom, je to zato, ker gre Barceloni slabo in ne, ker Real zmaguje. Vem, da bodo nekateri sedaj takoj skočili na noge (“Kak navijač pa si!”), a to je iskrenost.
Odzivno spletno oblikovanje ali po angleško responsive web design je način oblikovanja spletne strani na tak način, da spletna stran samodejno prilagodi svojo obliko glede na širino brskalnika, s katere pregledujemo spletno stran. Glavni razlog za razmah pristopa je v velikem številu naprav, s katerimi se da pregledovanje spletnih strani in ki imajo različno širino zaslona (od pametnih telefonov, do tablic in običajnih zaslonov). Povedano drugače, prednost odzivnega načina spletnih strani je, da ni potrebno izdelovati posebej mobilne strani za neko namizno različico le-te.
Vir: Wikipedia
Glavne točke takega oblikovanje so:
uporabe značk @media v CSS, s katerimi lahko prepišemo oblikovna pravila za točno določen element, ko širina spletne strani zadošča pogoju (vse skupaj se naredi v isti datoteki).
prilagodljivi postavitvi, ki temelji na mreži.
prilagodljivih slikah in medijih, kar dosežemo preko dinamičnega spreminjanja velikosti v CSS-ju.
Glede oblikovanja takih spletnih strani mi je hitro v oči padlo ogrodje skeleton, ki poleg zgoraj opisanega koncepta poskrbi tudi za osnovno tipografijo (pisave, obrazci) in ga priporočam.
Tudi tale stran je odzivna. Spremembe postavitve lahko opazujete s spreminjanjem širine okna brskalnika ali pa jo obiščite preko mobilnega telefona enkrat v pokončnem položaju ter nato še v ležečem.
Green Day je včeraj, 25. septembra izdal svoj 9. studijski album z naslovom ¡Uno! in danes sem si ga v celoti uspel na hitro zavrteti. Album mi ni preveč všeč v primerjavi s predhodnikom, 21st Century Breakdown. Problem ni v besedilih (te se mi zdijo dobra), ampak v tem, da je preveč “nabijanja” za moja ušesa (to se ponavlja skozi vse pesmi – v eni bolj kot v drugi). Najbolj všečne pesmi iz albuma ¡Uno!:
Zadnja spletna muha, ki me je navdušila, je koncept neskončnega drsenja po spletni strani. Ideja koncepta je, da uporabnik namesto uporabljanja klasične navigacije po straneh pritisne na povezavo, ki naloži vsebino naslednje strani kar na dno povezave (to je seveda lahko storjeno tudi samodejno, na primer v primeru, ko obiskovalec spletne strani z drsnikom doseže dno te strani).
Zadeva ima za navadnega uporabnika prednost v tem, da mu ni potrebno klikati povezave na naslednjo stran. Bolj tehnično gledano, pa nalaganje točno določenega dela spletne strani zmanjšuje pasovno širino, saj ni potrebno nalaganje celotne spletne strani še enkrat (v primeru bloga se glava, noga strani in stranske vrstice naložijo le enkrat). Priporočljivo je za tiste, ki imajo počasnejšo internetno povezavo. Podpora na WordPress.com za neskončno drsenje celo pravi, da ljudje preberejo več zapisov z omogočeno funkcijo kot brez nje ((en.support.wordpress.com/infinite-scroll/#disabling-infinite-scroll)).
Na internetu obstaja že veliko dodatkov, napisanih v javascriptu in ki omogočajo neskončno drsenje. Sam sem uporabil eno od implementacij v jQueryju in zraven poskrbel še za integracijo z WordPressom (kot dodatek – tudi teh se najde na spletu kar nekaj). Datoteko ((dl.dropbox.com/u/1060289/Infinite-Ajax-Scroll-for-Wordpress.rar)) prenesite in jo odpakirajte v plugins direktoriju. Da bo dodatek delal, pred njegovim aktiviranjem odprite še datoteko options.ias.js v odpakirani mapi in tam nastavite selektorje glede na vašo stran po navodilih na tej strani (iz katere sem si tudi sposodil implementacijo).
Vse, kar je treba vedeti pred sredino tekmo Lige prvakov med Manchester Unitedom in Galatasarayem o turškem prvaku Galatasaray.
Po treh letih razočaranja med letoma 2009 in 2011 (vključno s končnim 8. mestom v ligi v sezoni 2010/11) je okrepljeni Galatasaray ponovno uveljavil svoje ime lansko sezono z osvojitvijo turškega prvenstva. Pod taktiko izkušenega Fatiha Terima bo Galatasaray poskušal vstopiti v izločilne boje Lige prvakov. Ena stvar je zagotova: nasprotne ekipe ne bodo uživale v svojih izletih v Istanbul vedoč, da jih tam čaka zelo sovražen sprejem; še posebej to velja za United, ki je že doživel poln srd navijačev Galatasaraya in turške policije na obisku Istanbula leta 1993. Najboljši uspeh v ligi prvakov: četrtfinale v sezonah 1993/94 in 2000/01.
Stadion: Galatasaray se je leta 2011 preselil iz kultnega Ali Sami Yen na novi stadion Turk Telecom Arena, ki ima kapaciteto 52.652 sedežev. Še vedno zgleda, da bo zastrašujoč stadion za Unitedove igralce: drži namreč Guinnessov rekord za »Najglasnejše navijanje na športnih stadionih«; marca lani so namreč izmerili 131,76 decibelov
Zvezdniki: Domači uspeh Galatasaraya je bil zgrajen na neprepustni obrambi na čelu z odličnim češkim centralnim branilcem in bivšim kapetanom Tomašem Ujfalušijem. Pri 33 letih je Ujfaluši izkušen nogometaš, ki je bil uspešen že pri Florentini in Atletico Madridu; z njimi je v sezoni 2009/2010 osvojil tudi Ligo Evropo, kjer je bil pomemben član igre. Posebno omembo si zasluži tudi urugvajski vratar Fernando Muslera, brez njegove pomoči Urugvaj ne bi dosegel presenetljive uvstitve v četrtfinale Svetovnega prvenstva 2010 v Južni Afriki. Lani je 19-krat ohranil mrežo nedotaknjeno. V zvezni vrsti igra Brazilec Felipe Melo, ki je lani v svoji prvi sezoni prispeval 12 golov, potem ko ga prejšnjo poletje Galatasarayu posodil italijanski velikan Juventus.
Znani obrazi: V Galatasarayu je kar nekaj igralcev, ki so že igrali angleških klubih. Milan Baroš in Albert Riera sta igrala za Liverpool, švedski napadalec Johan Elmander (lani za Galatasaray 12 golov) pri Boltonu, Emmanuel Eboue pa je 7 let igral za Arsenal.
Trener: Fatih Terim že tretjič trenira Galatasaray v svoji karieri in je nekakšna klubska legenda, saj jih je povedel do 4 zaporednih naslovov turškega prvaka (med sezonama 1996/97 in 1999/2000) in nato vrnitev v prejšnjem poletju, kjer je klub popeljal do 18. domače prvenstvene lovorike, s čimer se je klub po številu izenačil s svojim rivalom Fenerbahčem. V svoji karieri je vodil še Florentino in AC Milan, kakor tudi bil dvakrat selektor turške nogometne reprezentance.
1 na 1: United se je z Galatasarayem v evropskih pokalih srečal štirikrat, a proti turški ekipi nima dobrega rezultata, zmagal je namreč le enkrat (septembra 1994 je bilo 4:0) in zaradi pravila gola v gosteh bil izločen v Evropskem Pokalu sezono 1993/94 (domača tekma 3:3, povratna 0:0). Ta tekma je tudi znana po sovražnem sprejemu turških navijačev Unitedu, ki so izobesili zdaj že zloglasni transperent »Welcome to Hell«.
7ads6x98y
This website uses cookies to improve your experience. We'll assume you're ok with this, but you can opt-out if you wish.AcceptRejectRead More
